JAZ: Torej naključja obstajajo.
BOG: Obstajajo. so pa zelo redka. Kot bi našel jezero sredi Sahare.
JAZ: Saj ni jezer v Sahari.
BOG: Točno tako. So občasno kakšne luže.
JAZ: Ampak zdaj se ne pogovarjamo o depresiji.
BOG: Ali se res ne? Predtem sem izjavil, da je vzrok depresije odsotnost poslanstva v posameznikovem življenju. Ko izgubiš fokus, padeš v luknjo depresije. Ko nimaš fokusa, ne moreš najti luže v puščavi. Življenje je konstantno iskanje oaz v puščavi življenja.
JAZ: Kako poetično.
BOG: Saj sem izumil tudi poetičnost, ali ne veš?
JAZ: Si izumil tudi depresijo?
BOG: Nekako že. Depresija je posledica ne- iskanja luže v puščavi.
JAZ: Ali lahko dobiš še kakšno drugo metaforo za depresijo?
BOG: Lahko. Med sprehodom se pred tabo kar naenkrat pojavi nosorog in strmi vate. Kako lahko odreagiraš?
JAZ: Zbežiš.
BOG: Kaj še?
JAZ: Zakričiš.
BOG: Kaj še?
JAZ: Umreš od srčnega napada?
BOG: Ali zmrzneš. Otrpneš.
JAZ: Da.
BOG: Ko si predolgo zmrznjen, padeš v depresijo.
JAZ: Ko si predolgo v strahu?
BOG: Tako je.
JAZ: Zakaj smo ves čas prestrašeni?
BOG: Ker vas je strah trpljenja. To je normalno, naravno za ta planet, saj imate čustva. Čustva so govorica vašega telesa.
JAZ: Del dušnega načrta?
BOG: Tako je. Ampak vaše telo ni bilo sprogramirano za to, da bo toliko ur, dni, tednov, mesecev ali let v krču, brez prekinitve. Ljudje skušate zmanjšati ta občutek strahu z alkoholom, z gledanjem televizije, telefonov, računalnikov, z maratonskim tekom, z nadurami v službi, z meditacijo…
JAZ: Meditacijo? Ja, ampak meditacija je še najbolj zdrava oblika blokiranja občutka strah.
BOG: Mogoče res.