To je Oniks. Posvojili smo ga iz zavetišča, ko je bil star skoraj leto. Dobri ljudje so njega in še 2 njegova brata našli na primorski avtocesti – enega je povozil avto, dva so uspeli ujeti. Enega so obdržali najditelji, Oniksa so odpeljali v zavetišče. Ko je nam umrla 15 let stara psička, ki smo jo posvojili pri 13 letih (mešanka z nemškim ovčarjem iz prekmurskega zavetišča), smo imeli v srcu prostor še za eno pasjo dušo… Oniks me je pogledal, se mi usedel na stopala, prelizal otroka in to je bilo to.
To zgodbo delim s tabo, da te mogoče spodbudim, da se opogumiš sprejeti v svoj dom in svoje srce tudi starejšega psa in hkrati, da ti sporočim, da obstaja pomoč pri travmatiziranih živalih ali živalih z lažjimi zdravstvenimi težavami, ki so kronične in nadležne (več podrobnosti lahko prebereš na spletni strani pod zavihkom FRAKTALI).
Oniks je sicer zdrav, a je imel težko življenje in je imel velike težave z zaupanjem v ljudi in je imel paničen strah, ki ga je vodil v uničevalno vedenje, ko smo ga pustili samega – čeprav samo za pol ure. Zgrizel nam je vse živo – čevlje, igrače, knjige, obleke, stole…
Pred sabo ima fraktal, ki sem ga naredila posebej zanj za njegovo psihično težavo. Stanje se je v parih mesecih normaliziralo. Vsak dan je boljše.
Če ima še kdo potrebo po pomoči nadzemeljski sfera, naj mi piše, bom z veseljem pomagala.
Saša
